Evtrična rjava tla - najboljša kmetijska tla v Sloveniji

Eutric Cambisols – Slovenia’s best agricultural soils

Avtor(ji):

Helena Grčman, Rok Turniški, Marjetka Suhadolc

Izvleček:

V prispevku predstavljamo ključne lastnosti evtričnih rjavih tal, njihov pridelovalni potencial ter prostorsko razširjenost v Sloveniji. Razlike v lastnostih tal smo ovrednotili med šestimi prevladujočimi skupinami evtričnih rjavih tal, v katere smo jih razvrstili glede na matično podlago. Poleg posameznih, za kakovost pomembnih lastnosti (tekstura, globina, količina rastlinam dostopne vode, pH, zasičenost z bazičnimi kationi, kationska izmenjalna kapaciteta) smo med skupinami primerjali tudi boniteto zemljišč. V analizo smo zajeli dvesto profilov, ki so bili izkopani v okviru pedološkega kartiranja Slovenije ali drugih raziskav tal na Katedri za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete. Ugotovili smo, da evtrična rjava tla pokrivajo 15,5 % Slovenije. Največ takšnih tal je na flišu (19,3 %, 600 km2), sledijo evtrična rjava tla na laporovcih (12,7 %, 398 km2). Evtrična rjava tla na peščeno-prodnatih nanosih rek, ki so zelo pomembna za poljedelstvo in vrtnarstvo, pokrivajo le 295 km2 (9,4 %). Ta tla izstopajo po ugodni ilovnati teksturi, optimalnem pH in imajo največjo povprečno tehtano boniteto (70 točk), h kateri prispeva tudi raven relief. Vsa evtrična rjava tla imajo večjo povprečno tehtano boniteto, kot je povprečna tehtana boniteta vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji, ki znaša 36 točk, kar je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju – še posebej zaradi njihovega majhnega obsega. Prav tako moramo posebno skrb nameniti njihovemu varovanju pred različnimi oblikami degradacije.

Ključne besede:

evtrična rjava tla, kakovost tal, boniteta, Slovenija

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2023.03.297-324

Citation:

Helena Grčman, Rok Turniški, Marjetka Suhadolc (2023). Evtrična rjava tla - najboljša kmetijska tla v Sloveniji. | Eutric Cambisols – Slovenia’s best agricultural soils. Geodetski vestnik, 67 (3), 297-324. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2023.03.297-324