IF JCR (2020): 0,551
IF SNIP (2020): 0,417
Zveza geodetov Slovenije
Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana
E-naslov: info@geodetski-vestnik.si
Članek
Nazaj na številko 65/4
Oblaki točk za uporabo v informacijskih modelih gradenj (BIM)
Point clouds for use in building information models (BIM)
Avtor(ji):
Robert Klinc, Uroš Jotanović, Klemen Kregar
Izvleček:
Oblaki točk se vse pogosteje uporabljajo za pridobivanje podatkov za informacijsko modeliranje gradenj. Upravljalci starejših objektov si prizadevajo za centralizacijo informacij. Dokumentacija o strojnih inštalacijah, cevovodih, električni opremi in preteklih posegih je pogosto shranjena na dislociranih medijih, večinoma še vedno na papirju. Oblak točk je v procesu pretvorbe snovnega v digitalni svet izhodišče, v katerem so podatki o snovnem svetu zajeti na različne načine, kot so fotogrametrija, terestrično ali aerolasersko skeniranje. Ročno modeliranje BIM za upravljanje, vzdrževanje in nadaljnjo uporabo je zamudno, napake so pogoste, zato želimo v izogib napakam proces avtomatizirati. Pojavlja se vse več samostojnih programov in dodatkov za obstoječe programe, ki omogočajo avtomatizirano, hitro in natančno modeliranje iz oblakov točk. V članku predstavljamo rezultate raziskave o možnostih za avtomatizacijo izdelave BIM-modelov iz oblakov točk. Rezultat je polavtomatski postopek modeliranja BIM-elementov iz oblakov točk, ki smo ga preizkusili na konkretnih primerih modeliranja posameznih elementov (sten, cevi in stebrov). Ugotavljamo, da je kljub avtomatizaciji za ustvarjanje kakovostnih modelov še vedno potrebna visoka stopnja uporabniške interakcije.
Ključne besede:
terestrično lasersko skeniranje, BIM, oblak točk, samodejna identifikacija objektov, delovni postopek od-skeniranja-do-BIM
DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2021.04.594-613
Zveza geodetov Slovenije
Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana
E-naslov: info@geodetski-vestnik.si