Kaj smo se naučili pri spremljanju ledenega pokrova na grenlandiji z icesat in kaj lahko pričakujemo od icesat-2

What have we learnt from ICESat on greenland ice sheet change and what to expect from current ICESat-2

Avtor(ji):

Blaženka Bukač, Marijan Grgić, Tomislav Bašić

Izvleček:

Obseg ledenikov in spremembe v njihovi masi je mogoče učinkovito spremljati s tehnologijo laserskega satelitskega daljinskega zaznavanja, to je s satelitskim laserskim višinomerstvom, in/ali satelitsko gravimetrijo. ICESat, ki je bil izstreljen leta 2003, je prvi satelit za lasersko višinomerstvo, s katerim je zbranih mnogo podatkov o višinah na površju Zemlje z visoko časovno in prostorsko ločljivostjo, kar se s pridom uporablja tudi za spremljanje ledenikov. ICESat-2, naslednik satelita ICESat, je bil izstreljen leta 2018. V članku podajamo pregled razvoja satelitskega laserskega višinomerstva. Na primeru Grenlandije podajamo oceno o spreminjanju njenega ledenega pokrova na podlagi podatkov ICESat, kar primerjamo z ocenami o spremembi ledeniške mase na podlagi sprememb težnostnega polja na tem območju z uporabo podatkov satelita za spremljanje težnostnega polja Zemlje GRACE. V članku tudi obravnavamo posebnosti novega satelita ICESat-2 z vidika priložnosti, ki jih ponuja za spremljanje ledenikov, pri čemer na primeru ledenika Jakobshavn posebej izpostavimo njegove zmogljivosti glede na predhodni satelit ICESat. Analiza podatkov ICESat za obdobje 2004–2008 kaže, da je povprečna sprememba višine ledu na Grenlandiji ± 0,60 m na leto−1. Večje izgube mase ledu so zaznavne na južnih obalnih predelih otoka, medtem ko so v notranjosti otoka v tem obdobju spremembe v masi ledenega pokrova skoraj nezaznavne. Za isto obdobje so tudi gravitacijski satelitski podatki pokazali, da ustrezajo spremembe težnostnega polja spremembi v masi ledenega pokrova na južni obali Grenlandije od nekaj centimetrov do –36 centimetrov vodnega ekvivalenta na leto (angl. water equivalent per year), medtem ko spremembe v masni bilanci v notranjosti otoka kažejo pozitivni trend. Na podlagi podatkov GRACE se tudi v obdobju 2009–2017 kaže negativni trend letne masne bilance ledenikov na obalnih območjih.

Ključne besede:

GRACE, Grenlandija, ledeniški pokrov, ICESat, ICESat-2, lasersko višinomerstvo, satelitska gravimetrija

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2021.01.94-109

Citation:

Blaženka Bukač, Marijan Grgić, Tomislav Bašić (2021). Kaj smo se naučili pri spremljanju ledenega pokrova na grenlandiji z icesat in kaj lahko pričakujemo od icesat-2. | What have we learnt from ICESat on greenland ice sheet change and what to expect from current ICESat-2. Geodetski vestnik, 65 (1), 94-109. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2021.01.94-109