
IF JCR (2020): 0,551
IF SNIP (2020): 0,417

Zveza geodetov Slovenije
Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana
E-naslov: info@geodetski-vestnik.si

Članek
Nazaj na številko 65/1
Popolni ortofoto v urbanih okoljih
True orthophoto in urban areas
Avtor(ji):
Mojca Kosmatin Fras, Katja Šušteršič, Aleksandar Šašić Kežul
Izvleček:
Popolni ortofoto je v urbanih okoljih boljši izdelek kot klasični ortofoto, ker so zgradbe na njem prikazane na pravilnem ravninskem položaju, vidna je tudi vsebina v njihovi okolici. Glavni cilj naše raziskave je bil preizkusiti dva postopka izdelave popolnega ortofota: a) postopek na podlagi digitalnega modela reliefa in digitalnega modela zgradb ter b) postopek samodejne izdelave popolnega ortofota. Raziskavo smo izvedli na dveh študijskih območjih v mestni občini Ljubljana. Oba postopka in izdelane popolne ortofote smo primerjali s klasično izdelanim ortofotom, ocenili smo tudi časovno komponento izdelave. Za popolni ortofoto potrebujemo aerofotografije z večjim prekrivanjem kot za izdelavo klasičnega ortofota, zato se čas aerofotografiranja poveča za približno 25 odstotkov. Čas obdelave, v primerjavi s postopkom izdelave klasičnega ortofota, se pri postopku samodejne izdelave popolnega ortofota zmanjša za faktor 0,75, oziroma se pri postopku izdelave popolnega ortofota na podlagi digitalnega modela reliefa in digitalnega modela zgradb poveča za faktor 2,3. Estetski videz samodejno izdelanega popolnega ortofota je nekoliko slabši le na robovih streh zgradb, ki so rahlo nazobčane. Če upoštevamo vse navedene vidike, je samodejno izdelan popolni ortofoto konkurenčen klasičnemu ortofotu.
Ključne besede:
popolni ortofoto, klasični ortofoto, samodejna izdelava popolnega ortofota, vektorizacija zgradb, lidarski oblak točk, aerofotografiranje
DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2021.01.27-45

Zveza geodetov Slovenije
Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana
E-naslov: info@geodetski-vestnik.si
