naslovnica aktualnega Geodetskega vestnika

IF JCR (2020): 0,551
IF SNIP (2020): 0,417
ISSN: 0351-0271
e-ISSN: 1581-1328
COBISS.SI ID: 5091842
UDK: 528=863
Zveza geodetov Slovenije
Izdajatelj:
Zveza geodetov Slovenije
Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana
E-naslov: info@geodetski-vestnik.si
CC

Vidnost gozdov v okolici Žičke kartuzije kot merilo njihove dediščinske in estetske vloge

Visibility of forests in the vicinity of the Žiče Charterhouse as a criterion of their heritage and aesthetic function

Avtor(ji):

Janez Pirnat, Milan Kobal

Izvleček:

Žička kartuzija je eden najpomembnejših primerov kulturne dediščine v Sloveniji. Gozdna krajina v njeni okolici pomeni njeno nepogrešljivo danost in identiteto, saj je bila 'divjina' eden od ključnih dejavnikov za izbiro prostora, kamor so v 12. stoletju kartuzijo postavili. Danes so gozdovi v okolici Žičke kartuzije vrstno spremenjeni, na sicer je na bukovih rastiščih v okolici kartuzije močno zastopana smreka. Za opredelitev gozdov, katerih sonaravna zgradba je ključnega pomena za zagotavljanje nepogrešljivega vzorca tako imenovane prvinske krajinske zgradbe, smo uporabili analizo vidnosti, ki je sicer osnovno orodje sodobnih geografskih informacijskih sistemov. Kot osnovni vhodni prostorski sloj smo uporabili digitalni model površja (DMP), izdelan iz podatkov laserskega skeniranja Slovenije (podatki GKOT), z velikostjo slikovne celice 1 × 1 m. Izračunali smo tudi vidnost vodnikov daljnovoda nad kartuzijo, ki je moteč element, saj zmanjšuje zaznavo prvinskosti prostora. Sprehajalne poti in ceste na severozahodnem delu kartuzije, iz katerih smo računali vidnost gozdov in daljnovoda, smo predstavili s serijo točk (n = 1081 stojišč). Za posamezne gozdne sestoje smo izračunali deleže njihove vidnosti. Tudi vodnike daljnovoda smo predstavili kot serijo točk (n = 1153), upoštevali smo njihove povese. Določili smo odseke daljnovoda, ki so vidni z območja poti in bi jih bilo smiselno vkopati. Najvidnejši sestoji v okolici kartuzije imajo poudarjeno dediščinsko in estetsko vlogo, v tistih z najvišjim deležem smreke bi morali v prihodnje prednostno povečati delež listavcev.

Ključne besede:

Žička kartuzija, kulturna krajina, nepogrešljivi vzorec, model vidnosti, Lidar

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2018.01.28-38

Citation:

Janez Pirnat, Milan Kobal (2018). Vidnost gozdov v okolici Žičke kartuzije kot merilo njihove dediščinske in estetske vloge. | Visibility of forests in the vicinity of the Žiče Charterhouse as a criterion of their heritage and aesthetic function. Geodetski vestnik, 62 (1), 28-38. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2018.01.28-38

ISSN: 0352-3551
EISSN: 1581-0267
COBISS: 3664386
UDK: (05) 532;556;626/628.6
Zveza geodetov Slovenije
Izdajatelj:
Zveza geodetov Slovenije
Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana
E-naslov: info@geodetski-vestnik.si
CC