Upravljanje gorskih nevarnosti in tveganj v zavarovanih območjih: primer Triglavskega narodnega parka, Slovenija

Alpine hazard and risk management in protected areas: the case of the Triglav national park, Slovenia

Avtor(ji):

Matjaž Mikoš

Izvleček:

Regionalni in prostorski razvoj Slovenije temelji na velikem deležu zavarovanih območij, ki prinašajo posebne zahteve za prostorske planerje. Za ponazoritev povezave med planiranjem v prostoru in upravljanjem zavarovanih območij v prispevku obravnavamo primer Triglavskega narodnega parka (TNP), podrobneje predlog njegovega upravljavskega načrta za obdobje 2014–2023. Obravnavamo tudi, koliko se v predlogu upravljavskega načrta upoštevajo posebni pogoji, ki izhajajo iz ogroženih območij zaradi delovanja naravnih nevarnosti kot posebne vodarske strokovne podlage za načrtovanje rabe prostora. Prispevek nazorno pokaže, da je ureditev določanja nevarnih in ogroženih območij v Sloveniji nujna ter da šele podrobna določitev teh območij v merilih od 1 : 1.000 do 1 : 5.000 omogoča podrobno prostorsko planiranje in s tem tudi upravljanje zavarovanih območij. Iz razprave tudi sledi, da bi morali predlagani načrt upravljanja TNP nadgraditi na področju raziskovanja, in sicer z ustanovitvijo znanstvenega (raziskovalnega) sveta pri Upravi TNP in posebnega ciljnega raziskovalnega programa, namenjenega raziskovanju TNP.

Ključne besede:

naravni parki, naravna tveganja, prostorsko planiranje, upravljanje voda, zavarovana območja, Slovenija, Triglavski narodni park

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2013.01.112-124

Citation:

Matjaž Mikoš (2013). Upravljanje gorskih nevarnosti in tveganj v zavarovanih območjih: primer Triglavskega narodnega parka, Slovenija. | Alpine hazard and risk management in protected areas: the case of the Triglav national park, Slovenia. Geodetski vestnik, 57 (1), 112-124. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2013.01.112-124