Teoretična gostota lidarskih točk za topografsko kartiranje v največjih merilih

Avtor(ji):

Mihaela Triglav Čekada, Fabio Crosilla, Mojca Kosmatin Fras

Izvleček:

Gostota lidarskih točk na površinsko enoto je pomemben podatek pri naročanju lidarskih podatkov, ki odločilno vpliva tudi na ceno lidarskega snemanja. V članku najprej obravnavamo teoretični izračun minimalne gostote lidarskih točk, ki je potrebna za zajem topografskih podatkov v največjih merilih. Za ta namen smo uporabili teorem vzorčenja. Ker pa so topografski objekti in pojavi, ki so predstavljeni na topografskih kartah in v topografskih bazah, velikokrat pod vegetacijo (ceste, vodna telesa itd.), moramo poznati tudi delež prodiranja laserskih žarkov skozi vegetacijo za območje, kjer bomo zajemali topografske podatke. V raziskavi smo na testnem primeru na območju mesta Nova Gorica izračunali delež prodiranja laserskih žarkov za štiri različne vegetacijske tipe: redko mediteransko vegetacijo, gost termofilen listnati gozd, mešano vegetacijo (travniki, sadovnjaki in gozd) in pozidano območje. S povezavo teoretične minimalne gostote lidarskih točk in deleža prodiranja smo določili minimalno gostoto lidarskih točk za potrebe zajema podatkov na topografskih kartah največjih meril oziroma v topografskih bazah primerljive podrobnosti (od 1 : 1000 do 1 : 10.000).

Ključne besede:

zračno lasersko skeniranje, lidar, topografija, gostota lidarskih točk, teorem vzorčenja

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2010.03.389-402

Citation:

Mihaela Triglav Čekada, Fabio Crosilla, Mojca Kosmatin Fras (2010). Teoretična gostota lidarskih točk za topografsko kartiranje v največjih merilih. | . Geodetski vestnik, 54 (3), 389-402. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2010.03.389-402