Izvleček

V preteklih petnajstih letih je bilo v Litvi več poizkusov vzpostavitve nadzora nad pravicami na zemljiščih, predvsem s spreminjanjem postopkov pridobivanja zemljišč in uvedbo nekaterih omejevalnih ukrepov pri pridobivanju kmetijskih zemljišč. Glavni cilj te raziskave je bil preučiti vpliv teh omejitvenih ukrepov na zemljiški trg. V članku so predstavljeni rezultati analize statističnih podatkov o lastninjenju kmetijskih zemljišč in tržnih prodajah v odvisnosti od spreminjajočega se pravnega okvirja. Rezultati so pokazali, da zakonodajne spremembe, ki so se nanašale na postopek transakcij z zemljišči, niso negativno vplivale na postopek zasebnega lastninjenja zemljišč pa tudi ne na obseg tržnih transakcij z zemljišči v obdobju 2004–2014, ko je za kmetijski zemljiški trg v Litvi veljajo prehodno obdobje z omejenim dostopom do zemljiškega trga za tujce. Nestanovitnost prodaje zemljišč v tem prehodnem obdobju je mogoče pojasniti s cikličnostjo naravnega trga, medtem ko stalna rast cen kaže, da zemljiški trg še ni dosegel dolgoročnega ravnovesja. Konec prehodnega obdobja, to je leta 2014, so bile sprejete nove določbe glede regulacije trga, s katerimi so želeli preprečiti lastniško koncentracijo kmetijskih zemljišč, kar je imelo pozitivne posledice, tudi z vidika ponudbe kmetijskih zemljišč na trgu. V tem obdobju je sicer zaznati porast cen kmetijskih zemljišč, tudi zaradi nestalne ponudbe zemljišč trgu s strani države ter še drugih dejavnikov, ki pa jih v tej raziskavi nismo podrobneje analizirali.

Ključne besede: upravljanje kmetijskih zemljišč, trg kmetijskih zemljišč, omejitve zemljiškega trga, regulacija trga, zasebno lastninjenje zemljišč, Litva