Izvleček

Atmosferska vsebnost vodne pare v stolpcu zraka PWV (angl. atmospheric precipitable water vapor) je globalno izrednega pomena tako z vidika hidriloškega kroženja kot prenosa energije. Radiosonde, sončni fotometer in sprejemniki GPS (pa tudi širše GNSS) so postali temeljni instrumenti za terestrično opazovanje vsebnosti vodne pare v stolpcu zraka. Za namen študije smo imeli na voljo navedene tri instrumente, ki so bili hkrati nameščeni na opazovalnih postajah po svetu, katerih lokacije so geografsko pokrivale tri tipične podnebne pasove. Podatke PWV z vseh instrumentov smo združili glede na čas opazovanj. Po tem, ko smo odstranili izstopajoča opazovanja, smo izvedli primerjavo vrendosti PWV za vsak par opazovanj različnih instrumentov. Visoki koeficienti korelacije med rezultati meritev nakazujejo na primerljive vrednosti PWV. Ugotavljamo, da geografska širina in podnebje ne vplivata pomembneje na vrednosti PWV, pridobljene z radiosondažo, z opazovanji GPS ali opazovanji s fotometrom, kar kaže na visoko stabilnost opazovanj s temi instrumenti. Odstopanja v vrednostih PWV za katerikoli par instrumentov so normalno porazdeljena, kar pomeni, da v podatkih PWV ni sistematičnih pogreškov. Relativne razlike med vrednostmi PWV, pridobljenimi z radiosondažo in opazovanji GPS, so najmanjše, nekoliko večje so razlike med vrendostmi, pridobljenimi z radiosondažo in fotometrijo, največje razlike pa so med vrednostmi, pridobljenimi z opazovanji GPS in radiosondažo. Študija je zagotovo zanimiva za spodbujanje uporabe sprejemnikov GPS (GNSS) in fotometrov za določanje vrednosti PWV namesto radiosondaže, saj takšna opazovanja omogočajo tudi visoko časovno ločljivost.

Ključne besede: primerjava, vsebnost vodne pare v stolpcu zraka, fotometer, GPS, radiosondaža