Izvleček

V članku predstavljamo problematiko terestričnega laserskega skeniranja velikih naravnih jam na primeru Škocjanskih jam, ki so del Unescove svetovne dediščine. Glede na obstoječe podatke tahimetrične izmere jamskih rovov in iz njih izračunanih prostornin je bilo skeniranje tako velike jame velik izziv za ekipo. Jama s skoraj 6 kilometrov dolgimi rovi z dimenzijami približno 30 x 40 metrov in maksimalno višino do 145 metrov je bila skenirana s 370 stojišč. Postopek vključuje postavitev stojišč, prekrivanje skeniranja po progresivni poti in, ko so posnetki na površju, njihovo zbiranje, čiščenje in združevanje v 3D-model. Pridobljenih je bilo 8,3 milijarde točk in 2600 fotografij z visoko ločljivostjo. Za registracijo oblaka točk je bil uporabljen Reiglov program RiSCAN Pro, nato je bil oblak točk izvožen v 3D Hexagon Reshaper in izdelan je bil ploskovni 3D-model, iz katerega je bilo mogoče opraviti vse meritve in izračune. Za dodaten vir podatkov smo uporabili zajem podatkov s kamero brezpilotnega letalnika. S fotogrametrijo smo naredili digitalni model površja ter ga nato v 3D Reshaperju povezali z modelom jame. Podatki visoke ločljivosti modela točkovnega oblaka se lahko uporabljajo v različne namene, kot so izračun prostornine, odkrivanje geoloških in speleogenetskih oblik itd. Trenutno je Martelova dvorana s prostornino 2,55 milijona kubičnih metrov potrjena kot 11. največja jamska dvorana na svetu.

Ključne besede: terestrično lasersko skeniranje, oblak točk, velike jame, prostornina, Slovenija