Izvleček

V članku obravnavamo točnost šestih prostorskih interpolacijskih metod na mrežnih modelih geoida, in sicer metodo inverzne utežene razdalje, kriging, metodo najmanjše ukrivljenosti, naravnih sosedov, radialno bazno funkcijo ter metodo drsečega povprečja. Mrežni modeli so bili določeni na podlagi globalnih geopotencialnih modelov EGM2008, EIGEN-6C4 in GECO. S programsko rešitvijo GoldenSoftware Surfer 13 smo v ta namen izdelali 18 modelov geoida, pri čemer smo uporabili različne kombinacije šestih interpolacijskih metod z navedenimi geopotencialnimi modeli. Pri tem smo obravnavali območje Hrvaške z deli sosednjih držav. Med celotnim procesom smo ohranili enake vrednosti interpolacijskih parametrov. Modele smo razvili tako, da smo lahko modelirano vrednost geoidne ondulacije odšteli od ondulacije neodvisnega modela v isti točki. Tako pridobljene razlike so bile uporabljene za oceno kakovosti interpoliranih modelov geoida. Na podlagi primerjalne analize kazalnikov kakovosti v obliki statističnih in grafičnih kazalnikov je mogoče ugotoviti, da so najboljši rezultati pri uporabi radialne bazne funkcije, sledi interpolacijska metoda kriging in nato metoda naravnih sosedov.

Ključne besede: geoid, model geoida, prostorske interpolacije, globalni geopotencialni model, interpolacije, Hrvaška