Izvleček

Za načrtovanje infrastrukturnih sistemov se lahko že v zgodnejših fazah prostorskega načrtovanja vzpostavijo modeli, ki zajemajo tudi ključne elemente načrtovanja dostopnosti do komunalnih storitev. Modeli za podporo odločanju v prostorskem načrtovanju, morajo omogočati ustrezno prostorizacijo rezultatov, ekonomske presoje in pravočasno načrtovanje infrastrukturnih sistemov. V prispevku je predstavljen model dostopnosti do komunalnih storitev, ki temelji na teoriji mehke logike. Obravnavane so prostorske, časovne in ekonomske lingvistične spremenljivke mehkega modela in predlagana metoda statistične analize prostorskih podatkov za določitev pripadnostnih funkcij. Metoda temelji na vzorčenju infrastrukturnih sistemov znotraj različnih razredov gostote poselitve. Statistična analiza 156 obstoječih stanovanjskih območjih v Republiki Sloveniji je zajela 10 do 20 % stanovanjskih površin v desetih lokalnih skupnostih. Izdelana je bila validacija ekonomske in verifi kacija predlagane prostorske pripadnostne funkcije na 16 testnih območjih različne stopnje pozidanosti. Predlagana metoda prostorske analize je primerna za določanje pripadnostnih funkcij. Za predlagane spremenljivke se lahko razvije model dostopnosti do infrastrukturnih sistemov v Republiki Sloveniji. Za vzpostavitev celovitega modela so potrebne nadaljnje raziskave za vključitev zmogljivosti omrežij kot tudi okoljskih in družbenih vidikov zagotavljanja dostopnosti do komunalnih storitev.

Ključne besede: prostorsko načrtovanje, mehko modeliranje, dostopnost, komunalne storitve