Izvleček

Boniteta kmetijskih zemljišč postaja ena od najpomembnejših evidenc kakovosti kmetijskih zemljišč, na kateri slonijo odločitve pri prostorskem načrtovanju in varovanju kmetijskih zemljišč ter nova delitev zemljišč v postopku komasacij. V Sloveniji je bila boniteta zemljišč vzpostavljena v letu 2008 na podlagi prevedbe katastrske klasifikacije
kmetijskih zemljišč. Pojavljajo se vprašanja v zvezi z zanesljivostjo tega podatka, o čemer pričajo vloge za spremembo bonitete na podlagi analize stanja v naravi. V prispevku bomo predstavili izkušnje, ki smo jih pridobili s primerjavo med uradnimi evidencami in izračunano boniteto na podlagi natančnih podatkov o lastnostih tal, pridobljenih z analizo talnih profilov. V raziskavo smo zajeli 44 parcel na različnih pedosistematskih talnih enotah. Ugotovili smo, da so povprečne razlike med izmerjeno in uradno boniteto 5 točk. Večje razlike smo ugotovili pri kmetijskih zemljiščih s slabšim pridelovalnim potencialom, pri kmetijskih zemljiščih z dobrim pridelovalnim potencialom so bile razlike manjše.

Ključne besede: bonitiranje zemljišč, varovanje kmetijskih zemljišč, prostorsko načrtovanje, javne evidence