Izvleček

V prispevku prikazujemo analizo komponent variance nemodelranih pogreškov dvojnih faznih razlik GPS-meritev. Ti pogreški se pojavljajo zaradi nemodelnih ionosferskih, troposferskih vplivov in vplivov večpotja ter omejujejo točnost določitve koordinat. Poleg naštetega so meritve obremenjene z neizogibnimi slučajnimi pogreški. V prispevku predstavljamo integralen pristop ocene komponent variance nemodeliranih pogreškov opazovanj. Matematična osnova pristopa je dvofaktorska ugnezdena klasifikacija z uporabo linearnega modela za vhodne podatke, obremenjene s slučajnimi pogreški. Izkazalo se je, da so za en bazni vektor dolžine 40 kilometrov na območju srednjih geografskih širin, v letu z najnižjo Sončevo aktivnostjo znotraj 11-letnega obdobja, dnevne vrednosti standardnih odklonov skupnih vplivov troposfere in ionosfere v intervalih ~1–11 mm, ~1–7 mm in ~4–51 mm za koordinate n (proti severu), e (proti vzhodu) in u (navzgor), respektivno. Po istem zaporedju so intervali za večpotje ~4–12 mm, ~3–9 mm in ~8–30 mm, za slučajne pogreške pa v intervalih ~5–9 mm,
~4–7 mm in ~9–20 mm. Vrednosti standardnih odklonov so najvišje v poletnem, najnižje pa v zimskem obdobju.

Ključne besede: rezidualni učinki GPS-meritev, dvofaktorsko ugnezdene razvrstitve, ocena komponent disperzije, integralni pristop, smernice za nadaljne raziskovanje