Izvleček

Enačbo gibanja umetnega satelita lahko rešujemo z različnimi metodami. Pri nekaterih diskretne položaje satelitov dobimo v enem, pri drugih v več korakih. Pri numerični integraciji na natančnost izračuna vpliva izbor velikosti koraka integracije med zaporednimi iteracijami. Nepravilen izbor integracijskega koraka med posameznimi iteracijami vodi do odstopanj, ki so lahko večja od dosegljive natančnosti izračuna s posamezno metodo. Zaradi tega moramo v izračunih integracijski korak toliko zmanjšati, da ne vpliva več na natančnost izračuna. V prispevku smo analizirali uporabnost različnih metod Runge-Kutta za numerično reševanje gibanja umetnega satelita, in sicer metodo Runge-Kutta 4. in 5. stopnje ter metodo Runge-Kutta-Fehlerberg 4. in 5. stopnje. Rezultate izračunov smo primerjali s klasično metodo Runge-Kutta in ugotovili, da z ustreznim izborom integracijskega koraka in metode nekoliko upočasnimo računski čas, vendar pridobimo bolj kakovostne rezultate izračunov.

Ključne besede: numerična integracija, GNSS, GLONASS, satelitska geodezija