INTEGRALNO UPRAVLJANJE VODA IN REGIONALIZACIJA REPUBLIKE SLOVENIJE
INTEGRATED WATER MANAGEMENT AND REGIONALISATION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA

Matjaž Mikoš

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2011.03.518-529

 

Izvleček:

V prispevku je obravnavano vprašanje regionalizacije Slovenije z vidika celostnega upravljanja voda. Pri različnih predlogih delitve Republike Slovenije na regije (od 3 do 14 regij) so se upoštevali zelo različni in zato tudi številni parametri. V prispevku poskušamo prikazati vprašanje regionalizacije z vidika integralnega upravljanja voda, ki je bilo v slovensko vodno zakonodajo uvedeno z evropsko direktivo o politiki do voda, sprejeto leta 2000.
Sledi povzetek glavnih usmeritev celovitega upravljanja voda iz veljavnega zakona o vodah iz leta 2002. Na podlagi izhodišč za efektivno integralno upravljanje voda v duhu evropske zakonodaje je v prispevku uporabljena delitev Slovenije na vodna območja, in sicer kot strokovna podlaga za primerjavo različnih predlaganih delitev Slovenije na pokrajine. Čeprav hidrografska delitev Slovenije na vodna območja ne more biti najpomembnejša podlaga za regionalizacijo, je mogoče ugotoviti, da bi členitev na tri pokrajine (Zahodna Slovenija – Koper; Osrednja Slovenija – Ljubljana; Vzhodna Slovenija – Maribor) in deloma členitev na šest pokrajin ustrezala izhodiščem za zagotavljanje integralnega in torej teritorialnega urejanja voda.

Ključne besede: regionalizacija, vodni viri, upravljanje voda, zakonodaja, Slovenija

 

Abstract:

This article tackles the problem of regionalisation of Slovenia from the integrated perspective of water management. When propositions to divide Slovenia into several regions (provinces) (with proposals to make between 3 and 14 regions) were made, very different and numerous parameters have been taken into account. The article examines the regionalisation problem from the integrated water management perspective that was introduced into the Slovenian water legislation by the European Water Directive, adopted in 2000. The article also summarises the main directions of integrated water management, contained in Water Act that was adopted in 2002 and is still in force. On the basis of integrated water management foundations in European legislation, the article uses the division of Slovenia into water districts as a professional basis for a comparison between different proposals for division of Slovenia into regions. Although it is true that a hydrographical division of Slovenia into water districts cannot be the most important basis for regionalisation, one may notice that a division of Slovenia into three regions (Western Slovenia (Koper), Central Slovenia (Ljubljana), Eastern Slovenia (Maribor)) and partially division into six regions would be fully in line with bases for integrated and (by definition) territorial water management.

Keywords: regionalisation, water resources, water management, legislation, Slovenia

 

Literatura / References:

Drobne, S., Konjar, M., Lisec, A. (2010). Razmejitev funkcionalnih regij Slovenije na podlagi analize trga. Geodetski vestnik, 54(3), 481–500.
http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2010.03.481-500

ISTAT (2011). Pridobljeno 20. 1. 2011 s spletne strani: http://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/.

Mikoš, M., Brilly, M., Ribičič, M. (2004). Poplave in zemeljski plazovi v Sloveniji = Floods and Landslides in Slovenia. Acta hydrotechnica, 22/34, 113–133.

Mikoš, M. (2007). Upravljanje tveganj in nova evropska direktiva o poplavnih tveganjih (Risk management and the new European Directive on flood risks). Gradbeni vestnik, 56, 278–285.

Mikoš, M. (2010a). Regionalizacija Slovenije in integralno upravljanje z vodami. V: I. Hvala (ur.), Demokratične vrednote in aktivno državljanstvo: pokrajine, participacija, meje in odnosi s sosedi: trije posveti. Ljubljana. Društvo Občanski forum, 111–116.

Mikoš, M. (2010b). Razvoj slovenskega podeželja z vidika integriranega varstva pred naravnimi nevarnostmi = Development of Slovenian rural areas from integrated natural hazard protection point of view. V: A. Zavodnik Lamovšek (ur.), A. Fikafak (ur.), A. Barbič (ur.), Podeželje na preizkušnji. Ljubljana. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije. 177–185.

Pogačnik, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S. (2009). A Proposal for Dividing Slovenia into Provinces. Lex localis, 7(4), 393–423.

RIWA-T (2006). Technische Richtlinien für die Bundeswasserbauverwaltung. Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft; Sektion Wasser; Dunaj.

SA (2010). Österreich. Zahlen. Daten. Fakten. Wien. Statistik Austria. Pridobljeno 11. 1. 2011 s spletne strani: http://www.statistika.at/web_de/services/oesterreiche_zahlen_daten_fakten/index.html.

Slovenske regije v številkah (2009). Statistični urad Republike Slovenije, 69 str.

SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj. Ur. l. RS, št. 76/2004.

WBFG (1985). Wasserbautenförderungsgesetz. Dunaj.

WFD (2000). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, 72 str.

ZOPNN (2003). Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Ur. l. RS, št. 75/03 – zakon je bil spremenjen in dopolnjen leta 2005 (Ur. l. RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo) in leta 2007 (Ur. l. RS, št. 90/07 in št. 102/07).

ZUOPZP (2002). Zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001. Ur. l. RS, št. 21/02.

ZUPSB (2000). Zakon o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v Občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000. Ur. l. RS, št. 124/2000 – zakon je bil pozneje še večkrat spremenjen in dopolnjen (Ur. l. RS, št. 98/05, št. 03/06 – uradno prečiščeno besedilo).

ZV-1 NPB1 (2008). Zakon o vodah – neuradno prečiščeno besedilo, aktualno od 9. 7. 2008.

ZV-1A (2008). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Ur. l. RS, št. 57/08.