ANALIZA PODATKOVNIH BAZ O MESTNIH ZELENIH POVRŠINAH KOT IZHODIŠČE ZA RAZPRAVO O POVEZAVI MED KAKOVOSTJO IN UPORABNOSTJO PODATKOV
ANALYSIS OF GREEN AREAS DATABASES AS A STARTING POINT OF DISCUSSION ON RELATION BETWEEN QUALITY AND USEFULNESS OF DATA

Petra Vertelj Nared, Maja Simoneti

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2011.02.366-380

 

Izvleček:

V prispevku je predstavljena zveza med kakovostjo in uporabnostjo podatkov o mestnih zelenih površinah na primeru Mestne občine Ljubljana. Izhodišče za razpravo je teza, da nekritično zbiranje podatkov ovira učinkovitost urejanja zelenih površin. V raziskavi so zajeti podatki iz različnih domačih in tujih virov, na podlagi katerih se pokaže, da obstajajo precejšnje razlike med posameznimi zbirkami podatkov o zelenih površinah v Ljubljani. Namesto univerzalnih podatkov, na primer o količini vseh mestnih zelenih površin, se kažejo razlike, ki izhajajo iz namena in načina zbiranja ter vsakokratne interpretacije pojmov in pojavov. Kot je razvidno iz analize, je uporabnost takih specifičnih podatkovnih zbirk zelo omejena, podatki v njih so lahko zavajajoči, kar lahko posredno negativno vpliva na urejanje zelenih površin. V razpravi na koncu je izpostavljeno, da je vir težav z upravljanjem, varstvom in razvojem zelenih površin pomanjkanje enotnih, splošno veljavnih izhodišč, kot so opredelitve pojmov in pojavov ter dogovorov o ciljih urejanja zelenih površin.

Ključne besede: mestne zelene površine, geodetski podatki, prostorski podatki, kakovost, uporabnost, Mestna občina Ljubljana

 

Abstract:

This article highlights the quality and usefulness of data on urban green areas in the Municipality of Ljubljana case study. The starting point of the discussion is the thesis that uncritical data collection hampers the effectiveness of managing green spaces. The survey includes data from various Slovenian and foreign sources and shows that there are significant differences between different Ljubljana green area databases. It reveals differences arising from the purposes and methods of data collection and respective concepts and phenomena interpretation, rather than universal data, such as the quantity of urban green spaces. The case study shows that such specific databases have very limited usefulness and that their information may be misleading. Furthermore, they can be indirectly harmful for the managing of green spaces. The discussion at the end of this paper shows that the source of the problems with the management, protection and development of green areas is a lack of uniform, generally applicable starting points, such as definition of the concepts and phenomena and agreements on the managing aims of green spaces.

Keywords: urban green areas, geodetic data, spatial data, quality, usefulness, Municipality of Ljubljana

 

Literatura / References:

ARSO, Metapodatkovni portal. 2010. http://gis.arso.gov.si/mpportal/ (14. 9. 2010).

Baycan-Levent, T. B., Vreeker, R., Nijkamp, P. (2004). Multidimensional Evaluation of Urban Green Spaces: A Comparative Study on European Cities.
http://dare.ubvu.vu.nl/bitstream/1871/8928/1/20040017.pdf (12. 12.2010).

Baycan-Levent, T. B., Nijkamp, P. (2007). Urban Green Space Policies: A comparative Study on performance and success Conditions in European Cities. http://hdl.handle.net/1871/10906 (10. 3. 2011).

Bristol Green Space Strategy (2008). http://www.bristol.gov.uk/ccm/cms-service/stream/asset/?asset_id=31326154 (10. 3. 2011).

DOF 1 (2008). MOL.

DTB 5 (2007). GURS.

European Green Capital Application (2010). Municipality of Ljubljana, lasten vir.

European Gren City Index (2009). Assesing the environmental impact of Europe’s major cities. Siemens, Munich,Germany. http://www.siemens.com/press/en/events/corporate/2009-12-Cop15.php in http://www.commoncurrent.com/notes/2009/12/european-green-city-index-rele.html (12. 1. 2011).

Fuller, R. A., Gaston, K. J. (2009). The scaling of green space coverage in European cities. Biology Letters 5(3): 352–355.
http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/5/3/352.full (14. 3. 2011).
http://dx.doi.org/10.1098/rsbl.2009.0010

Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane (1966). Ljubljana, Ljubljanski urbanistični zavod.

Grafična baza podatkov zelenih površin (2007). LUZ, d.d.

Marušič, J., Mlakar, A., in Vertelj Nared, P. (2004). Vključevanje varstva v sistem prostorskega planiranja ter načrtovanje prostorskega razvoja v območjih varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Raziskovalno poročilo.

Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, LUZ, d. d., Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo znanost in razvoj.

Mihelič, B. (1983). Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana, Partizanska knjiga.

Ocena razmer na področju vzdrževanja zelenih površin s predlogi ukrepov za izboljšanje (2010). Naročnik: Javno podjetje Snaga d.o.o., Izdelovalec: Ljubljanski urbanistični zavod d.d.

Odlok o OPN MOL (2010). Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del. Ur. l. RS št. 78/2010.

Steinitz, C. (2009). Interview: Carl Steinitz on GIS and Design. In Design, GIS, Interviews on September 16, 2009. GIS and Science.
http://gisandscience.com/2009/09/16/interview-carl-steinitz-on-gis-and-design/ (10. 3. 2011).

Simoneti, M., Vertelj Nared, P. (2010). Urban green space in transition: Ljubljana case study: predavanje na Green Oslo, Research Symposium, Oslo, 7. in 8. jun. 2010.

Stiles, R. (2011). Smernice za urejanje prostora. Skupna strategija, Aktivnost 3.3. UrbSpace. Evropski sklad za regionalni razvoj, program Srednja Evropa. http://www.urbanspaces.eu/ (10. 3. 2011).

Urban Audit (2011). http://www.urbanaudit.org/ (10. 3. 2011).