KASKADNA NEKAKOVOST GEODETSKIH PODATKOV
CASCADING POOR QUALITY OF GEODETIC DATA

Dalibor Radovan

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2011.02.205-214

 

Izvleček:

Geodetska stroka uporabnikom zagotavlja geodetske podatke s področja osnovnega geodetskega sistema, nepremičnin in topografije, ti pa jih uporabljajo skupaj z drugimi prostorskimi podatki. Kakovost takšnih aplikacij je odvisna od kakovosti podatkov, pri čemer pa se tako ponudniki kot uporabniki podatkov premalo zavedajo kaskadnega prenosa napak z nekakovostne primarne ravni podatkov na druge, sekundarne, izvedene podatke.
Geodezija je tradicionalno obravnavala napake predvsem kot položajne pogreške po zakonu o prenosu pogreškov, od obdobja vsesplošne digitalizacije geodetskih podatkov v devetdesetih letih pa se njihova kakovost, predvsem v povezavi z uporabo v geografskih informacijskih sistemih, opredeljuje tudi s standardiziranimi parametri kakovosti in
metapodatkov, pri čemer je položajna natančnost le eden od njih. Žal se pri tem zakriva vedenje, kateri podatek je referenčen in na kaj se relativno nanaša specificirana kakovost. V članku je zato obrazložen in uporabljen pojem »kaskadnost«, saj najbolje izraža, da je za dvig kakovosti potrebna stopenjska izboljšava, ki se začne pri temeljnih referenčnih podatkih in semantičnih definicijah objektnih tipov, šele zatem je smiselno ažuriranje in usklajevanje sekundarnih podatkov, ki so nastali na podlagi referenčnih.
V članku so opisani vzroki, ki spreminjajo paradigmo in način obravnavanja kakovosti. Ker kaskadna slaba kakovost geodetskih podatkov lahko resno ogrozi ugled geodetske stoke, so opisani sodobni primeri aplikacij in projektov, pri katerih se je to že zgodilo. V sklepu so podani predlogi za izboljšanje stanja.

Ključne besede: Kakovost geodetskega podatka, referenčni podatek, hierarhija, kaskadni prenos napak

 

Abstract:

The geodetic profession provides geodetic data obtained in the fields of fundamental geodetic system, real estate and topography. Users integrate this data with other spatial data. The quality of such applications depends on the data quality; however, the providers and the users are not sufficiently aware of the cascading transfer of errors from the primary data layers to the secondary, derived data.
Geodesy has traditionally considered errors mainly as positional errors, according to the law of the transfer of errors. Since the era of widespread digitizing of geodetic data began in the 1990s, data quality in the realm of geographic information systems has been expressed with the standardized parameters of data quality, and with metadata, of which positional accuracy is just one type. Unfortunately, in this way, the knowledge about which data is a reference can be obscured. To many users, it is not clear what is the specified quality referred to.
This article describes, and intentionally uses, the term ‘cascading’, since for the rise of data quality one needs to upgrade data level by data level, starting first with the reference data and the semantic definitions of object types, and continuing by updating and harmonizing the secondary data, which were developed from the primary level.
The reasons for the change of paradigm regarding the treatment of quality are considered. As the cascading poor quality of geodetic data can become a serious threat for the reputation of the profession of geodesy, several contemporary applications and projects are described in which this has already happened. In the conclusion, proposals are given for improving the situationion.

Keywords: Spatial data quality, reference data, hierarchy, cascading errors

 

Literatura / References:

Berk, S., Bajec, K., Triglav, M., Fajdiga, D., Mesner, N., Arh, I., Žagar, T., Janežič, M., Fabiani, N., Radovan, D., Stopar, B., Koler, B., Kuhar, M., Sterle, O., Pavlovčič Prešeren, P., Ambrožič, T., Kogoj, D., Savšek, S. (2009). Razvoj DGS 2009: prehod na nov koordinatni sistem. Ljubljana: končno poročilo.

Frank, A. U. (2005). Ontology for GIS. Dunaj: osnutek knjige.

Gärdenfors, P., Rott, H. (1995). Belief revision. V: Gabbay, D. M., Hogger, C. J., Robinson, J. A. (ur.), Handbook of Logic in Artificial Intelligence and Logic Programming, Vol. 4, Oxford: Oxford University Press.

Globevnik, L., Radovan, D., Nučič, U., Koler, B., Stopar, B. (2011). Vodarsko-geodetski posvet »Posledice nezanesljivega višinskega sistema za upravljanje z vodami«. Geodetski vestnik, 55(1).

Goodchild, M. F. (2002). Measurement-based GIS. V: Shi, W., Fisher, P. F., Goodchild, M. F. (ur.), Spatial data quality. London, New York: Taylor & Francis.

Guptill, S. C., Morrison, J. L. (1995). Elements of spatial data quality. Oxford, New York: Elsevier, Pergamon, International Cartographic Association.

Manning, J., Brown, N. (2003). Positional framework for SDI. V: Williamson, I., Rajabifard, A., Feeney, M.-E. F., (ur.), Developing spatial data infrastructures, From concept to reality. London, New York: Taylor & Francis.

Ostman, A. (1987). Accuracy estimation of digital elevation data banks. Photogrammetric engineering and remote sensing, 53(4).

Računsko sodišče RS (2011). Revizijsko poročilo, Evidentiranje nepremičnin v Republiki Sloveniji, 10. 3. 2011
http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K08517B01D3BBE463C125784E001F981E/$file/Nepremicnine_RSP.pdf.

Radovan, D. (2008). From map and compass to ubiquitous navigation – How navigation tools, strategies and errors work in a natural environment. Doktorska disertacija. Dunaj: Technisches Universität Wien.

Rajabifard, A., Feeney, M.-E. F., Williamson, I. (2003). Spatial data infrastructures: Concept, nature and SDI hierarchy. V: Williamson, I., Rajabifard, A., Feeney, M.-E. F. (ur.), Developing spatial data infrastructures, From concept to reality. London, New York: Taylor & Francis.

Smith, J., Kealy, A. (2003). SDI and location based wireless applications. V: Williamson, I., Rajabifard, A., Feeney, M.-E. F. (ur.), Developing spatial data infrastructures, From concept to reality. London, New York: Taylor & Francis.

Triglav, J. (2010). Kakovostni prostorski podatki kot podlaga za razvoj podeželja. V: Zavodnik Lamovšek, A., Fikfak,A., Barbič, A. (ur.), Podeželje na preizkušnji: jubilejna monografija ob upokojitvi izrednega profesorja dr. Antona Prosena. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: Geodetski inštitut Slovenije. 144–152.