NAČRTOVANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V DRŽAVAH V TRANZICIJI: ŠTUDIJA RANLJIVOSTI OKOLJA ZA KANTON SARAJEVO
PLANNING FOR SUSTAINABLE TRANSITION: ENVIRONMENTAL VULNERABILITY ANALYSIS FOR THE SARAJEVO CANTON

Mojca Golobič, Alenka Cof, Sabina Mujkić

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2011.01.087-102

 

Izvleček:

Vključevanje strokovnega znanja v postopek prostorskega načrtovanja prispeva k temu, da so odločitve o prostorskem razvoju sprejete skladno s cilji trajnostnega razvoja. Študije ranljivosti okolja so ena od načrtovalskih strokovnih podlag, katerih vloga je vnaprejšnje opozarjanje pred prekomernimi vplivi razvoja na okolje. Zaradi intenzivnih razvojnih pritiskov je upoštevanje varstvenih ciljev v državah v tranziciji še posebno zahtevno. Bosna in Hercegovina (BiH) je primer države, ki je kljub politično-upravnim težavam, s katerimi se srečuje, prepoznala pomen strokovnih podlag za prostorsko načrtovanje. V prispevku je prikazana študija ranljivosti za prostorski načrt kantona Sarajevo, ki bo vzorčni model za pripravo drugih prostorskih načrtov v BiH. V nasprotju z najbolj razširjeno predhodno uporabo študije ranljivosti je bila v predstavljenem primeru ta uporabljena naknadno, pri čemer smo s prekrivanjem načrtovalskih kart s kartami ranljivosti ugotavljali skladnost prostorskega načrta z okoljevarstvenimi zahtevami. Kljub temu, da so cilji načrta v skladu s trajnostnim razvojem, pa je na ravni prostorskih opredelitev drugače. Rezultati so namreč pokazali, da v povprečju četrtina predlaganega razvoja posega na območja, kjer je pričakovati velike vplive na katero od sestavin okolja. Za te površine smo predlagali iskanje alternativnih lokacij oziroma oblikovanje usmeritev za podrobnejše načrte, v katerih je treba določiti strožja merila in pogoje za gradnjo.

Ključne besede: prostorsko načrtovanje, trajnostni razvoj, ranljivost okolja, kanton Sarajevo

 

Abstract:

The potential of spatial planning to achieve sustainable development can be improved with expert input in the planning process. Vulnerability study provides knowledge about vulnerability of natural resources to development. Intense economic pressures in transition countries make sustainable spatial development especially challenging. Bosnia and Herzegovina is an example of transition country, which recognized the importance of knowledge support for planning and explicitly requires vulnerability studies as an input in the planning process. The environmental vulnerability study presented in this contribution was prepared for spatial plan for the Canton Sarajevo and will serve as a model case for other plans. Differently from prevailing ex ante use of vulnerability studies it was applied ex post, whereby the environmental compliance of the plan was assessed by overlaying it with vulnerability maps. The results have shown that although the objectives of the plan follow sustainability principles, its land use designation is much less environmentally oriented. An average of 25% of planned development involves areas, which are very vulnerable from one or more aspects. We propose to find alternative sites for these areas or to provide very strict regulations and conditions for building in detailed plans.

Keywords: spatial planning, sustainable development, vulnerability analysis, Canton Sarajevo

 

Literatura / References:

Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje.

Glasson, J., et al. (1994). Introduction to Environmental Impact Assessment. London: UCL Press.

Golobič, M., Cof, A., Gulič, A. (2006). Študija ranljivosti, privlačnosti in ustreznosti prostora za proizvodne dejavnosti v občini Škofja Loka. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana.

Golobič, M., Jug, M. (2000). Študija ranljivosti okolja za prostorski plan Mestne občine Nova Gorica. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana.

Gosar, L., Memišević, G., Mujkić, S. (2006). The methodology of undertaking demographic analyses and projections in emergency conditions – example of Sarajevo Canton. In: Urban challenge/Urbani izziv 17(1-2). 139–147.

Hopkins, L. D. (1977). Methods for generating land suitability maps: a comparative evaluation. Journal of the American Institute of Planners, 43(4). 386–400.
http://dx.doi.org/10.1080/01944367708977903

Jacob, et al. (2008). Improving the Practice of Impact Assessment. Project report. EVIA – Evaluating Integrated Impact Assessments. 6th Framework Programme. URL: web.fu-berlin.de/ffu/evia/EVIA_Policy_Paper.pdf (avgust 2008).

Kates, R. W., Clark, W. C., Corell, R., Hall, J. M., Jaeger, C. C., Lowe, L., McCarthy, J. J., Schellnhuber, H. J., Bolin, B., Dickinson, N. M., Faucheux, S., Gallopin, G. C., Grubler, A., Huntley, B., Jager J., Jodha, N. S., Kasperson, R. E., Mabogunje, A., Kontić, B., Marušič, J., Ogrin, D., Golobič, M., Uršej, Š., Jankovič, L., Hudoklin, J., Simič, S., Kontić, D., Rakovec, J.,
Polič, M., Kos, D. (2005). Strategic Environmental Assessment: Targeted research programme “Competitiveness of Slovenia 2001–2006”. Study of spatial vulnerability and strategic environmental impact assessment for high speed railway in Slovenia and Regional Development Programme of Goriška region. Jozef Stefan Institute, Ljubljana.

Kozlowski, J. (1986a). Threshold Approach in Urban, Regional and Environmental Planning, Theory & Practice. St. Lucia: Univ. of Qeensland Press.

Kozlowski, J., et al. (1986b). Planning with the Environment. St. Lucia: Univ. of Qeensland Press.

Leopold, L. B., Clarke, F. E., Hanshaw, B. B., Balsley, J. R. (1971). A procedure for evaluating environmental impact.Washington: Geological Survey Circular, 645.

Lyle, J. T. (1985). Design for Human Ecosystems, New York: van Nostrand.

Marušič, I. (1996). Prispevek k splošni teoriji varstva/A contribution to general theory of environmental protection. V: Ogrin, D. (ed.). Varstvo narave zunaj zavarovanih območij. Ljubljana: Urad RS za prostorsko planiranje in Biotehniška fakulteta. 43–55.

Marušič, I., Mejač, Ž. (1997). ŠROPP – Študija ranljivosti okolja za prostorski plan (Environmental Vulnerability Study for the Physical Plan), Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.

Marušič, J., Mlakar, A. (2004). Vključevanje analiz ranljivosti v različne ravni urejanja prostora. Ljubljana: Biotechnical Faculty, Department for Landscape Architecture and LUZ d.d.

Marušič, J., Cof, A. (2007). Study of the possible corridors of the 400 kV overhead transmission line Okroglo (SLO)-Italian border: final report, Department of Landscape Architecture, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.

McHarg, I. (1969). Design with Nature. Garden City, New York: The Natural History Press.

Metodologija za izradu dokumenata prostornog uređenja. Službene novine Federacije BiH br. 66/2004.

Mlakar, A., Ostojič, I., Bevk, J., Bizjak, N., Jankovič, K., Simoneti, M., Vertelj, P. (2004). Strokovne podlage za sloje prostorskega plana Mestne občine Ljubljana – sklop 1. Izdelava testnega primera sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana MOL ter sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za planski celoti Š4 – Dravlje in Š5 – Stegne. Zaključno poročilo: vsebina, oblika in način priprave prostorskih aktov MOL po novem Zakonu o urejanju prostora. LUZ d.d., št. naloge 5405. Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urbanizem.

Mlakar, A., et al. (2008). Knowledge base for preparation of Piran Municipality spatial plan; environment protection issues, Commissioned by Piran Municipality and prepared by Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p. and Aquarius d.o.o. Ljubljana.

Nijkamp, P., Van Pelt, M. (1989). Spatial Impact Analysis in Developing Countries: Method and Application. International Regional Science Review, 12(2). 211–228.
http://dx.doi.org/10.1177/016001768901200206

Patri, T., Ingmire, T. J. (1972). Regional Planning and the Early Warning System. V: Krajinsko planiranje, zbornik simpozija, Katedra za krajinsko arhitekturo in vrtnarstvo. Ljubljana: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty. 219–237.

Prostorni plan Kantona Sarajevo za period od 2003. do 2023. godine (2006). Sarajevo: Zavod za planiranje razvoja Kantona Sarajevo.

Schindegger, F., Tatzberger, G. (2004). Territorial impact assessment (TIA). A certain tool or a whole kind of tools (contribution for first Interim Report of ESPON 3.1). Vienna: Austrian Institute for Regional Studies and Spatial Planning (ÖIR).

Steiner, F. (1999). The Living Landscape: An Ecological Approach to Landscape Planning, New York: McGraw-Hill.

Steiner. F., McSherrry. L., Cohen. J. (2000). Land suitability analysis for the upper Gila River watershed. Landscape and urban planning, 50. 199–214.
http://dx.doi.org/10.1016/S0169-2046(00)00093-1

Steinitz, C. (1990). A Framework for Theory Applicable to the Education of Landscape Architects (and Other Environmental Design Professionals). Landscape Journal 9(2). 136–143.
http://dx.doi.org/10.3368/lj.9.2.136

Steinitz, C., Arias, H., Basset, S. (2003). Alternative futures for changing landscape. The Upper San Pedro River Basin in Arizona and Sonora. Washington: Island Press. United Nations General Assembly (1992). Earth Summit: Agenda21, United Nations Programme of Action, Rio de Janeiro.

Zakon o prostornom planiranju i korištenju zemljišta na nivou Federacije Bosne i Hercegovine. Službene novine Federacije BiH br. 2/2006.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP). Uradni list SRS št. 18/1984.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) Uradni list RS št. 110/2002.

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Uradni list RS št. 33/2007.