PRIČAKOVANJA POTENCIALNIH PRIDOBITELJEV STANOVANJSKIH NEPREMIČNINSKIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI GLEDE NA NJIHOV SPOL, STAROST, IZOBRAZBO IN ZAPOSLENOST
EXPECTATIONS OF POTENTIAL ACQUISITIONS OF RESIDENTIAL REAL ESTATE RIGHTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, ACCORDING TO GENDER, AGE, EDUCATION AND EMPLOYMENT

Bojan Grum, Alenka Temeljotov Salaj

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2010.03.501-516

 

Izvleček:

V članku so prikazani delni rezultati raziskave, ki poteka v Sloveniji in na Japonskem in ima za temeljni cilj določitev dejavnikov, ki odločilno vplivajo na potencialne pridobitelje nepremičninskih pravic pri odločanju o nakupu nepremičnine. V njem razpravljamo o vlogi lastnih pričakovanj potencialnih pridobiteljev stanovanjskih nepremičninskih pravic
glede na njihove osnovne demografske značilnosti (spol, starost, izobrazba, zaposlenost). Sledimo hipotezi, da so razlike v pričakovanjih potencialnih pridobiteljev stanovanjskih nepremičninskih pravic glede na spol, starost, izobrazbo in zaposlenost statistično pomembne. Osrednji pripomoček za merjenje pričakovanj udeležencev je vprašalnik, na
katerega je odgovorilo 1006 udeležencev. Rezultate smo statistično analizirali z enosmerno analizo variance glede na osnovne demografske značilnosti udeležencev. Z analizo rezultatov statističnih analiz smo potrdili hipotezo. Rezultati kažejo, da udeleženci ženskega spola v splošnem izražajo višja pričakovanja kot moški, podobno višja pričakovanja izražajo mlajši udeleženci. Pričakovanja glede časa nakupa lastne nepremičnine so najvišja pri najmanj izobraženih udeležencih in z višanjem izobrazbe pada tudi stopnja pričakovanja. Glede na zaposlitev najvišja pričakovanja izražajo študentje pri dejavnikih: prometne povezave, bližine vrtcev in šol, bližine trgovin, finančnih in socioekonomskih glavnih dejavnikih, večjega občutka samostojnosti in samozadovoljstva. Ugotavljamo, da bi bilo treba prepoznane statistično pomembne razlike v pričakovanjih potencialnih pridobiteljev stanovanjskih nepremičninskih pravic vrednostno analizirati in raziskati njihov vpliv na trg nepremičnin, s prostorskega in vrednostnega vidika, znotraj obstoječih zakonskih okvirov in v aktualnem ekonomskem okolju

Ključne besede: lastna pričakovanja, potencialni pridobitelji nepremičninskih pravic, demografske značilnosti

 

Abstract:

This article shows the partial results of a survey conducted in Slovenia and Japan; it has the fundamental objective of determining factors that are critical to potential acquirers of real estate rights in deciding to purchase property. In the article, we discuss the role of the expectations of potential acquirers of residential real estate rights according their basic demographic characteristics (gender, age, education, employment). We follow the hypothesis that differences in the expectations of potential acquirers of real estate right, according to gender, age, education and employment, are statistically significant. The central device for measuring expectations is the  questionnaire, which was answered by 1,006 participants. The results were statistically analyzed using one-way analysis of variance with regard to the basic demographic characteristics of participants. By analyzing the results, we confirmed the hypothesis. The results show that female participants generally express higher expectations than men, similar to the higher expectations reflected in the younger participants. Expectations regarding the time of purchasing their own property is the highest expression of the least-educated participants; expectations fall with an increase of education level. With respect to employment, students expressed the highest expectations regarding transport links, proximity to kindergartens, schools and shops, financial and socio-economic factors, greater autonomy and a sense of peace. We note that it would necessary to analyze and explore the impact of statistically significant differences of potential acquirers of real estate rights on the market, both in spatial terms as well  as terms of value, within existing legal frameworks and the current economic environment.

Keywords: personal expectations, potential real estate buyers, demographic characteristics

 

Literatura / References:

Bastič, M. (2006). Metode raziskovanja. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.

Cohen, D. H., Kozak, R. A., Vidal, N., Spetic, W., Ide, R. (2005). Performance expectations and needs of the Japanese house consumer. Forest Products Journal, 55, 37–44.

Cirman, A. (2007). Strategija rabe stanovanja mora biti usklajena s strategijo gospodarskega razvoja: stanovanjska raba. Državni svet RS, posvet na temo: Različni nameni rabe stanovanj. Dostopno: http://www.ds-rs.si/kb/posveti/?View=entry&EntryID=61 (14. 8. 2010).

Cirman, A. (2006). Ekonomski vidiki stanovanja. V: S. Mandič, S. (ur.), Razvojno-raziskovalni projekt Stanovanjska anketa – Stanovanjsko poročilo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, 13–16.

Dimitrovska, A. K., Mihelič, B., Stanič, I. (2001). Razpoznavna struktura mesta: primer Ljubljane. Urbani izziv, 2(12), 5–15.

Fulgosi, A. (1984). Faktorska analiza. Zagreb: Filozofski fakultet v Zagrebu.

Grum, B. (2010). Primerjava pričakovanj potencialnih kupcev nepremičnin glede pridobitve nepremičninskih pravic v različnih kulturnih obdobjih: primer Slovenije in Japonske. Ljubljana: Evropska pravna fakulteta. Neobjavljeno doktorsko delo v izdelavi.

Keats, D. M. (2000). Interviewing, a practical guide for students and professionals. Open University Press, Celtic Court, Ballmoor, Buckingham.

Kleinhans, R., Elsinga, M. (2010). Buy Your Home and Feel in Control. Does Home Ownership Achieve the Empowerment of Former Tenants of Social Housing ?. International Journal of Housing Policy, 41–61.
http://dx.doi.org/10.1080/14616710903573757

Komai, M., Moridaira, S., Kitamura, K., Morinaga, A., Yoshida, Y. (2002). The Change in the Prices of Attributes for Newly-built Condominiums in Tokyo Metropolitan Area. Jisedai Saiba Supesu no Kenkyu Heisei 13 Nendo Haiteku, Risachi, Senta Kenkyu Hokokusho, 307–326.

Mandič, S. (1995). Stanovanje in država. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče Ljubljana.

Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). 8. izdaja (slovenski prevod) (2007). International Valuation Standards Comitee. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. http://www.si-revizija.si/ (5. 5. 2010).

Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism (MLIT, 2009). Summary of White Paper on Land (2009). http://tochi.mlit.go.jp/english/ (17. 5. 2010).

Pšunder, I., Ferlan, N. (2009). Subjektivno dojemanje vplivnih faktorjev pri ocenjevanju vrednosti nepremičninskih pravic. Ljubljana: Inštitut za nepremičnine. Zbornik referatov 20. posveta Poslovanje z nepremičninami: država, državljani, stanovanja, Portorož, 246–251.

Ravbar, M. (2007). Prostorsko planiranje – čemu?. Ljubljana: Geodetski vestnik 51(2).

Rebernik, D. (2007): Trajnostni prostorski razvoj in novejši procesi v prostorskem razvoju Ljubljane. Ljubljana: Razprave – Dela 27, 17–38.

Rohe, W. M, Zandth, S., McCarthy, G. (2001). The Social Benefits and Costs of Homeownership: A Critical Assessment of the Research. Joint Center for Housing Studies of Harvard Universitiy.

Rohe, W. M., Basolo, V. (1997). Long-Term Effects of Homeownership on the Self-Perceptions and Social Interaction of Low-Income Persons. Environment and Behavior, 29(6), 793–819.
http://dx.doi.org/10.1177/0013916597296004

Rohe, M. W., Stegman, M. (1994). The Impact of Home Ownership on the Social and Political Involvement of Low-Income People. Urban Affairs Quarterty 3Q, 152–172.

Rohne, M. W., Stewart, L. S. (1996). Home Ownership and Neighborhood Stability. Housing Policy Debate, 7(1), 7–81.

Sendi, R. (2005). Sodelovanje stanovalcev kot pogoj za uspešno izvedbo prenove stanovanjskih sosesk. Urbani izzivi, 16 (2), 5–15.

Statistični urad RS (SURS, 2010). Pomembni statistični podatki o Sloveniji. V. št. 1. Ljubljana. http://www.stat.si/ (29. 5. 2010).

Tarik M. (1990). The Impact of the Surrounding Environment on People’s Perception of Major Urban Environmental Attribues. Riyadh: J. King Saud Univ., Architecture and Planning, 2, 43–60.

Temeljotov Salaj, A. (2006). The quality of the built environment. International Conference: Housing in an expanding Europe. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS.

Temeljotov Salaj, A., Zupančič, D. (2006). Odnos do nepremičnin in organizacijskega okolja. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Thomas, M. (2008). Generation Y and Housing, Carpe Diem. The Australian Journal of Business and Informatics, 4, 111–119.

Trček, F. (2005). Sociološka anketna raziskava, Prenova stanovanjskih sosesk v Ljubljani – Savsko naselje. Urbani izzivi 2(16), 24–35.

UniCredit Group (2008). Residental Property Market in CEE. EBRD Annual Meeting. Kijev: 18. maja 2008. http://www.unicreditbank.si/press.asp?id=302 (17. 4. 2010).

Uršič, M. (2005). Spreminjanje bivalne kakovosti in stanovanjska mobilnost v Ljubljani, Naraščanje socialne nestabilnosti v večjih stanovanjskih soseskah? Urbani izzivi 2(16), 36–47.

Strategija prostorskega razvoja (SPRS, 2004). Ur. l. RS, št. 76/2004.

Strategija razvoja Slovenije (SRS, 2005). Sprejeto na 30. redni seji Vlade RS dne 23. 6. 2005. http://www.sigov.si/zmar/projekti/srs/srs.php (15. 4. 2010).

Walonic, D. S. (1997–2007). Survival Statistics. Published by: StatPac, Inc., 8609 Lyndale Ave, S.#209A, Bloomington, MN 55420.

Wong, J. T. Y, Hui, E. C. M. (2006). Power of expectations. Property Management, 24, 496–506.