URBANI OBVODNI JAVNI PROSTOR – REKA KOT RAZVOJNI GENERATOR
URBAN RIVERSIDE PUBLIC SPACE – RIVER AS THE GENERATOR OF DEVELOPMENT

Artur Olaj, Peter Gabrijelčič, Alenka Fikfak

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2012.01.151-168

 

Izvleček:

Odprti javni prostori imajo ključno vlogo v razpoznavnosti mest, kar zlasti velja za javne prostore, ki leže ob rekah. Zato so reke, ki tečejo skozi mesta, njihovo naravno bogastvo in hkrati velik razvojni potencial. So močan ekonomski razvojni generator ter generator rasti in oblikovanja mestnih tkiv. Javni odprti obrečni prostori in njihove različne oblike so odvisni od hidroloških in geomorfoloških značilnosti rečnega telesa ter vplivov širšega okolja. Obravnavana tema je pomembna, saj sta bila kakovost obrečnih prostorov in njihov razvojni potencial v preteklosti premalo upoštevana. Danes so to prostori mesta, ki doživljajo največje transformacije. Za namen raziskave je bil pomen urbanega obvodnega javnega prostora preverjen v šestih evropskih mestih. Tema je v prispevku podrobneje predstavljena v treh mestih: Ljubljani, Ptuju in Gradcu. V njih prepoznavamo stične točke v odnosu do obrečnega prostora. Razprava o urbanem obrečnem prostoru se navezuje na dve območji, ki sta izbrani kot prostorski okvir raziskave: ožje območje rečnega koridorja (KUV – koridor urbanega vodotoka) in širše obrečje (NUV – nabrežje urbanega vodotoka). Javni prostori na območju NUV imajo velik in poseben prostorski potencial, kar je potrdila raziskava med uporabniki javnega prostora, izvedena z anketo v navedenih mestih. Anketa je hkrati pokazala nizko stopnjo splošne zavesti meščanov o možnostih, ki jih ponujajo obrečni prostor in ureditve javnih prostorov ob njem, ter o načinih, kako ta prostor obogatiti.

Ključne besede: obvodni javni prostor, mestna jedra, identiteta, reka, rečni koridor, obrečje, trg

 

Abstract:

Open Public Spaces play a key role in visibility of cities, especially public spaces near rivers. This is the reason rivers in the cities represent their natural wealth while simultaneously being their development potential. They are strong economic development engines, engines of growth and creators of the urban fabric. Public open riverside spaces and their different forms depend on geomorphological features of the river body as well as the impact of the wider environment. The topic is important, as the quality of riverside spaces and their development potential was previously insufficiently taken into account. Today these are the spaces of cities, which experience enriched transformation. For the purposes of this research, the theme of the importance of urban waterside areas was verified in six European cities. The paper presents in detail the importance of this topic in three cities: Ljubljana, Ptuj and Gradec. They recognize points of contact in relation to the riverside area. The debate on urban riverside areas is related to two areas that are selected as a spatial framework for research: the immediate area of the river corridor (KUV – corridor of urban watercourse) and the wider riverside space (NUV – urban river embankment). Public space within the NUV region has great and specific spatial potential, which was confirmed among users of public space through surveys conducted in those areas. Surveys also showed a low level of general awareness of citizens about the possibilities offered by riverside areas and regulation of public space around it, as well as explore ways to enrich this space.

Keywords: riverside public space, city centre, identity, river, river corridor, riverfront, square

 

Literatura / References:

22 March - World Water Day 2006: Water and Culture. (22.03.2006). United Nations Educational Scientific and Cultural organization. Pridobljeno 16.06.2011 s spletne strani: http://webworld.unesco.org/water/wwd2006/

Brilly, M., Bizjak, A., Povž, M. (2003). Urban River Basin Enhancement Methods (URBEM), Revitalisation of the Ljubljanica Watercourse / Introductory Report. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Pridobljeno s spletne strani junija 2011: http://www.urbem.net/WP2/WP2_Slovenia_case_study.pdf.

Carr, S., Francis, M., Rivlin, L. G., Stone, A. M. (1992). Public Space. Cambridge: Cambridge University Press.

Černe, A. (2007). Nemoč ali kriza stroke? Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Pridobljeno s spletne strani junija 2010: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_14/07_cerne.pdf.

Dešman, M. (2008). Javni prostor. AB, št. 177/178, 1–3, 85–87.

Evans, G. W. (1980). Environmental Cognition, Psychological Bulletin, 88(2), 259–287.

Fikfak, A. (2008). Naselbinska kultura slovenskega podeželja – Goriška brda. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Gabrijelčič, P. (2005). Reka in mesto. V: Hrovat Grum, S. (ur.). Novo mesto – odsev Krke, zbornik predavanj s simpozija (34-40). Novo mesto: Goga.

Gans, H. J. (1969). Planning for people, not buildings, Environment and Planning, 1, 1, 33–46.
http://dx.doi.org/10.1068/a010033

Habermas, J. (1969). Javno mnenje: istraživanje u oblasti jedne kategorije građanskog društva. Beograd: Kultura.

Hertzberger, H. (2005). De theaters van [Herman Hertzberger] = The theatres of Herman Hertzberger. Rotterdam: Uitgeverij 010 Publishers.

Hočevar, M. (2000). Novi urbani trendi: prizorišča v mestih – omrežja med mesti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Hojnik, T. (2005). Možnosti večnamenske rabe hidroenergetskega objekta – primer Ptujskega jezera. Slovenski vodar, 16, 20–26.

Kušar, S., Černe, A. (2006). Regional, Spatial and Environmental Indicators for an Assesment of Regional Development, Structure and Potencials. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Lečnik, M. (2007). Mesto in reka: model za oceno kakovosti vidnega okolja (OKO) urbanih vodotokov v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Lehrer, U. A. (1998). Is there still room for public space? Globalizing cities and the privatization of the public realm. V: INURA. Possible urban worlds: urban strategies at the end of 20th century. Basel, Boston, Berlin: Birkhäusser.

Lehrer, U. A., (2007). Ali je za javni prostor še prostor? Mesta, ki se globalizirajo, in privatizacija javnega. V: Čerpes, I., Dešman, M. (ur.). O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom? (211–219). Ljubljana: Krtina.

Lenarčič, B. (2002). Fizično vs. virtualno mesto. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Levy, J. (2010). Urban systems and urban models (USUM), Globalization and urban/public space, USUM Summer school (19.–21. julij 2010), Lugano, Švica.

Lynch, K. (1972). The Image of the City. Cambridge, London: The MIT Press.

Lynch, K. (1981). A Theory of Good City Form. Cambridge: The MIT Press.

McCool, S. F., Clark, R. N., Stankey, G. H. (2008). Water and People: Challenges at the Interface of Symbolic and Utilitarian Values. Portland: USDA – United States Department of Agriculture, General Technical Report PNG–GTR– 729. Pridobljeno s spletne strani decembra 2010: http://www.treesearch.fs.fed.us/pubs/29321.

Mihajlović, M. (2010). Gradsko priobalje – generator razvoja grada. Nauka + Praksa, 13, 73–76.
 
Mlinar, Z. (1994). Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Mumford, L. (1969). Mesto v zgodovini. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Muniz-Martínez, N., Cervantes-Blanco, M. (2009). Information Communication Technologies and City Marketing: Digital Opportunities for Cities Around the World. Hershey, New York: IGI Global, Pridobljeno s spletne strani decembra 2010: http://www.igi–global.com/bookstore/chapter.aspx?titleid=22571.

Mur Island. (06.16.2007). Graz, Austria's second biggest city. Pridobljeno s 09.09.2011 s spletne strani: http://www. grazaustria.co.uk/?Mur_Island

Rusjan, S., Brilly, M., Padežnik, M., Vidmar, A. (2008). Monitoring vpliva urbanizacije na potok Glinščica na urbanem območju mesta Ljubljane. Pridobljeno s spletne strani junija 2011: http://www.fgg.uni–lj.si/sugg/referati/2008/ SZGG2008_Rusjan_et_al.pdf.

Sassen, S. (2003). Razumijevanje grada u globalnom digitalnom dobu: između topografskog prikaza i oprostorenja projekata moči. Arhitektura, 52, 215, 7–14.

SDA 1999 - Slovenia: Bridge for Pedestrians and cyclists across the river Drava at Ptuj. (1999). The European Convention for Constructional Steelwork (ECCS). Pridobljeno 24.08.2011 s spletne strani: http://www.steelconstruct. com/

Shaftoe, H. (2009). Convivial spaces, Creating Effective Public Places, Earthscan, London.

Silva, J. B., Saraiva, G., Isabel Loupa Ramos, I. L., Monteiro, F., Silva F. N., Câmara, C., Bernardo, F. (2004). Classification of the aesthetic value of the selected urban rivers: Methodology, Instituto Superior Técnico – Centro de Sistemas Urbanos e Regionais, Lisbona. Pridobljeno s spletne strani avgusta 2011: http://www.urbem.net/WP4/4–2_ Aesthetic_evaluation.pdf.

Simoneti, M., Matjašec, D. (2001). The Landscape of the Sava riverbanks, Urbani izziv, 12(2), Ljubljana.

SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor. Urad za prostorski razvoj. Uradni list RS, št. 76/2004. Pridobljeno s spletne strani marca 2006: www.sigov.si/mop.

Šašek-Divjak, M. (1993). Ekološki vpliv pri oblikovanju mest in naselij. Magistrska naloga. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Toš, N., Klinar, P., Roter, Z., Markič, B., Mlinar, Z., Trampuž, C., Hafner Fink, M., Kurdija, S., Malnar, B., Miheljak, V., Štebe, J., Švara, S., Uhan, S. (1999). Vrednote v prehodu II. slovensko javno mnenje 1990–1998. Ljubljana: IDV – CJMMK.

White, W. H. (1988). City – rediscovering the center. New York: Doubleday.

Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Žaucer, T. (2008). Majhna in srednje velika mesta kot ogrodje policentričnega urbanega razvoja. Geodetski vestnik, 52(2), 267