Izvleček

Sistemi za aerolasersko skeniranje (lidar) spadajo med najpomembnejše tehnologije za izdelavo digitalnega modela reliefa (DMR). Oblak točk, ki jih s takšnimi rešitvami pridobimo, sestavljajo točke, ki se nanašajo na površje Zemlje (tla) in na ostale pojave v prostoru. Pri izdelavi DMR-ja jih je treba ločiti na točke tal in ostale točke. V ta namen so bili v preteklosti izdelani številni algoritmi za filtriranje oblaka točk. Namen študije je bil na štirih študijskih območjih z različno pokrovnostjo tal ipreizkusiti šest različnih algoritmov za filtriranje oblaka točk. Algoritmi, ki smo jih preizkusili, so bili prilagodljiva mreža neenakih trikotnikov ATIN (angl. adaptive triangulated irregular network), višinski prag z razširjenim oknom ETWE (angl. elevation threshold with an expand window), največji lokalni naklon MLS (angl. maximum local slope), progresivna morfologija PM (angl. progressive morphology), iterativno polinomsko prileganje IPF (angl. iterative polynomial fitting) ter klasifikacija ukrivljenosti MCC (angl. multiscale curvature classification). Dobljeni rezultati so bili dobri za vse uporabljene filtre pri gladkih površinah, več napak pa se je pojavilo na kompleksnih urbanih območjih in na razgibanem terenu z gosto vegetacijo. Algoritem IPF se je najbolje izkazal za prva tri študijska območja, za četrto območje se je najbolje izkazal algoritem ETEW.

Ključne besede: lidar, aerolasersko skeniranje, algoritmi za filtriranje, digitalni model reliefa, oblak točk