Izvleček

S težavami določitve lokacije in površine nepozidanih stavbnih zemljišč se srečujejo v številnih slovenskih občinah. V prispevku je obravnavana možnost določitve nepozidanih stavbnih zemljišč s samodejnim posodabljanjem podatkov. Obravnavane metode določitve nepozidanih stavbnih zemljišč temeljijo na sloju pokrovnosti zemljišč, ki ga pridobimo z objektno klasifikacijo podatkov aerolaserskega skeniranja (ALS) in ortofota. Nepozidana stavbna zemljišča ugotavljamo z obdelavo in čiščenjem podatkov v okolju geografskih informacijskih sistemov. Metodo smo preizkusili na izbranih območjih v občini Trebnje. Sloj nepozidanih stavbnih zemljišč, pridobljen s samodejnim zajemom, smo primerjali s podatki, pridobljenimi z vizualno interpretacijo (ročnim zajemom). Ugotovili smo, da lahko s predstavljeno metodologijo samodejnega zajema nepozidanih stavbnih zemljišč pospešimo in pocenimo ročni zajem podatkov ter predvsem posodabljanje podatkov, ne moremo pa ga še popolnoma nadomestiti.

Ključne besede: objektna klasifikacija, prostorsko načrtovanje, nepozidana stavbna zemljišča, ortofoto, lidar, aerolasersko skeniranje