Izvleček

Podatki aerolaserskega skeniranja med drugim podajo informacijo o odbojnosti površine, od katere se je odbil laserski žarek, zapisana je kot intenziteta laserske točke. S primerjavo povprečnih vrednosti nenormaliziranih intenzitet posameznih drevesnih vrst smo ugotavljali, ali lahko drevesne vrste, ki rastejo v Sloveniji, med seboj ločimo samo na podlagi laserskih podatkov. V analizi smo preučevali 113 samostoječih dreves (57 iglavcev in 56 listavcev), ki smo jih določili tudi na terenu. Uporabili smo štiri laserske nize podatkov. Prva dva sta bila zajeta z valovno dolžino 1550 nm: prvi spomladi (15. 5. 2012), drugi pa pozno poleti (18. 9. 2012). Zadnja dva niza sta bila zajeta z valovno dolžino 1064 nm: tretji pozimi (5. 3. 2013) in četrti poleti (7. 7. 2014). Med drugim smo ugotovili, enako kot že raziskovalci pred nami: (i) da so povprečne intenzitete listavcev v obeh valovnih dolžinah višje od iglavcev v času olistanosti, medtem ko je v času neolistanosti ravno nasprotno; (ii) da ločevanje na intenzitete prvih in edinih odbojev v primerjavi z intenzitetami vseh odbojev kaže, da so povprečne vrednosti prvih (samo prvi in edini odboji skupaj) višje od drugih (vsi odboji) v času olistanosti, v času neolistanosti je ravno nasprotno. Med preučevanjem oreha, javorja, jesena in lipe (ali lipovca) smo ugotovili, da rezultati preučevanja povprečnih intenzitet laserskih podatkov, posnetih v časovnih vrstah, nakazujejo tudi na možnost določevanja razlik v fenološki fazi listavcev spomladi.

Ključne besede: lidar, nenormalizirana intenziteta, valovna dolžina, listavci, iglavci