STATISTIČNO-DEMOGRAFSKA ANALIZA PRAKTIKANTOV ŠTUDENTOV GEODEZIJE V SLOVENIJI V OBDOBJU 2008–2011

Matjaž Mikoš, Samo Jakljič, Andreja Istenič Starčič

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2012.03.513-533

 

STATISTICAL AND DEMOGRAPHIC ANALYSIS OF GEODESY STUDENTS APPRENTICES IN SLOVENIA IN THE PERIOD FROM 2008 TO 2011

Matjaž Mikoš, Samo Jakljič, Andreja Istenič Starčič

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2012.03.534-556

 

Izvleček:

Dejavniki modeliranja optimalne členitve Slovenije na pokrajine vključujejo opremljenost regionalnih središč z dejavnostmi na ustrezni ravni, med katere spadata univerzitetno izobraževanje ter povezanost univerze z gospodarstvom pokrajine in njenimi razvojnimi potrebami pri zagotavljanju enakih možnosti za dostopnost univerzitetnega izobraževanja. Podatki o regijski gravitaciji študentov in ustreznosti regijske porazdelitve organizacij izvajalk praktičnega usposabljanja glede na vse organizacije v Sloveniji so pomembno merilo kakovosti univerzitetnega izobraževanja. Univerzitetni in strokovni študij geodezije poteka za celotno Slovenijo na Univerzi v Ljubljani. Izvedena je bila primerjava med starimi in novimi bolonjskimi univerzitetnimi in strokovnimi študijskimi programi v obdobju prehoda na bolonjski študij, ko so na Univerzi v Ljubljani hkrati izvajali stare in nove študijske programe (študijska leta 2008/09, 2009/2010, 2010/11). Posebej je tudi predstavljena vloga praktičnega usposabljanja na univerzitetnem študiju geodezije s poudarkom na pojmovanju in vrednotenju kompetenc študentov/diplomantov. Analizirani sta demografska struktura študentov geodezije in njihovo vključevanje v geodetske organizacije pri praktičnem usposabljanju. Izvedeni sta bili analiza regijske razpršenosti geodetskih organizacij in demografska analiza študentov geodezije, pri čemer se je ugotavljala oddaljenost opravljanja prakse od kraja stalnega bivališča študentov geodezije.

Ključne besede: študenti geodezije, geodetske organizacije, univerzitetno izobraževanje, praktično usposabljanje, regionalizacija, Slovenija

 

Abstract:

The model developed for evaluating the optimal division of Slovenia into provinces is based on regional centres equipped with activities of appropriate levels, including universities. Connections between universities and the industry of a province are important factors in ensuring equal opportunities to access university education. Information on the regional concentration of students and distribution of organizations providing field placements in relation to all organizations in Slovenia is an important criterion of quality of university education. University and professional studies in geodetic engineering for the entire country is conducted at the University of Ljubljana. A comparison was made between the old and the new university and professional study programmes during the transition to the Bologna study programmes, when University of Ljubljana synchronously offered the old and new study programs (academic years 2008/09, 2009/2010, and 2010/11). The focus of this paper is on the role of field placements in the university with special reference to the understanding and evaluation students' and graduates' competences. The demographic composition of students in geodetic engineering with their involvement in field placements is analysed. An analysis of regional distribution mapping and demographic analysis of organizations with the determination of distance from place of residence of students in geodetic engineering to their field placement is presented.

Keywords: Geodetic engineering students, geodetic organisations, higher education, field placement, regionalisation, Slovenia

 

Literatura / References:

Drobne, S., Breznikar, A., Babič, U. (2006). Mnenje diplomantov o učinkovitosti študija geodezije. Geodetski vestnik, 50(2), 270–286.

Drobne, S., Konjar, M., Lisec, A. (2010). Razmejitev funkcionalnih regij Slovenije na podlagi analize trga. Geodetski vestnik, 54(3), 481–500.
http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2010.03.481-500

Drobne, S., Modic, I. (2007). Mnenje delodajalcev o učinkovitosti študija geodezije. Geodetski vestnik, 51(1), 85–101.

Eraut, M. (1990). Identifying the knowledge which underpins performance. V: Black, H., in Wolf, K. (ur.), Knowledge and competence: current issues in training and education. London: Career and Occupational Information Centre, HMSO, 22–29.

Eraut, M. (1994). Developing professional knowledge and competence. London: The Farmer Press.

Istenič Starčič, A. (2011). Students’ perception of field placement in professional competency and identity construction: trandisciplinary study in education, health and engineering. V: J. Millwater, L. C. Ehrich & D. Beutel (ur.), Practical experiences in professional education: a transdisciplinary approach. Brisbane: Post Pressed, 155–170.

Istenič Starčič, A., Vonta, T. (2010). Mentorstvo na delovnem mestu – ocena učinkov sodelovanja v mentorskih timih in e-portfoliu na razvoj generičnih kompetenc. Vzgoja izobraževanje, 41(6), 38–43.

Inženirska zbornica Slovenije. Vpogled v seznam geodetskih podjetij. http://www.izs.si/nc/imeniki-seznami/seznamprojektivnih-podjetij/vpogled-v-seznam-geodetskih-podjetij/?tx_izspcompany_pi1%5Bmode%5D=newSearch&tx_izspcompany_pi1%5Bpointer%5D=0/ (dostop 20. 4. 2012).

Klieme, E., in Leutner, D. (2006). Competence models for assessing individual learning outcomes and evaluating educational process. Description of new priority program of German Research Foundation, DFG. Zeitschrift für Pädagogik, 52, 876–903.

Lave, J., in Wenger, E. (1991). Situated learning: legitimate peripheral participation. Cambridge: Cambrige University Press.

Lisec, A., Prosen, A. (2008). Celostni pristop k upravljanju zemljišč na podeželju – zemljiški menedžment = Holistic approach to rural land management. Geodetski vestnik, 52(4), 758–772.

Lisec, A., Drobne, S., Petrovič, D., Stopar, B. (2009). Professional Competences of Surveying (Geodetic) Engineers. Österreichische Zeitschrift für Vermessung und Geoinformation, 97(1), 150–157.

McLelland, D. C. (1973). Testing for competence rather than for intelligence. American Psychologist, 28(1), 1–14.

Mikoš, M. (2011). Integralno upravljanje voda in regionalizacija Republike Slovenije. Geodetski vestnik, 55(3), 518-529.
http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2011.03.518-529

Peklaj, C. (2006). Definiranje učiteljskih kompetenc – začetni koraki v prenovo pedagoškega študija. V: Teorija in praksa v izobraževanju učiteljev (ur. C. Peklaj). Ljubljana: FF, CPI.

Pogačnik, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S. (2009). A Proposal for Dividing Slovenia into Provinces. Lex localis, 7(4), 393–423.

Prebivalstvo, statistične regije, Slovenija 2008 in bruto domači proizvod, statistične regije, Slovenija 2007. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije. http://www.stat.si/TematskaKartografija/file.asfx?id=2503/ (dostop 20. 4. 2012).

PIRS – poslovni informator Republike Slovenije. http://www.pirs.si/ (dostop 25. 3. 2012).

Schön, D. (2002). From Technical Rationality to reflection-in-action. V: Harrison, R., Reeve, F., Hanson, A., Clarke, J. (ur.) Supporting lifelong learning. Volume 1. Perspectives on Learning. London: Routledge, 40–61.

Slavin, R. E. (2002). Evidence-based education policies: Transforming educational practice and research. Educational researcher, 31, 15–21.
http://dx.doi.org/10.3102/0013189X031007015

Statistične regije v Sloveniji NUTS 3 (12). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije. http://www.stat.si/doc/reg/karte%20zadnje/NUTS3_SURS_zaslon.jpg/ (dostop 20. 4. 2012).

Slovenske regije v številkah (2010). Prebivalstvo, statistične regije, Slovenija, 2008, in bruto domači proizvod, statistične regije, Slovenija, 2007, Statistični urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3022 (dostop 20. 4. 2012).

Šubic Kovač, M., Rakar, A. (2010). Model vrednotenja zemljišč kategoriziranih cest za namen pravnega prometa. Geodetski vestnik, 54(2), 253–265.
http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2010.02.253-266

Šumrada, R., Stubkjaer, E. (1999). Rezultati projekta Phare-Tempus: Izboljšano izobraževanje o okolju in infrastrukturi. Geodetski vestnik, 43(3), 260–267.

Triglav, J., Petrovič, D., Stopar, B. (2011). Spatio-temporal evaluation matrices for geospatial data. International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation, 13, 100–109.
http://dx.doi.org/10.1016/j.jag.2010.07.002

Wenger, E. (1998). Communities of Practice: Learning, Meaning and Identity. Cambridge: Cambridge University Press.

Wise, A. (1979). Why minimum competence testing will not improve education. Educational leadership, 36(8), 546–549.